Otrok, ki table ne vidi dobro, vam pogosto ne bo rekel: »Ne vidim table.« Težava se lahko pokaže drugače: postane nemiren pri pouku, prepisuje od sošolca, se med branjem hitro utrudi ali se manj vključuje v delo v razredu.
Razlog je preprost: otrok pogosto ne ve, da bi lahko videl drugače. Če je nekoliko slabši vid njegova vsakodnevna izkušnja že od nekdaj, nima prave primerjave.
Prav zato je začetek šolskega leta dober trenutek, da smo bolj pozorni na otrokove vidne navade.
Zakaj se težave z vidom pri otrocih pokažejo kot vedenje, ne kot pritožba?
Učitelji včasih prvi opazijo vzorec, ki ga starši doma ne: otrok je doma miren in zbran, v šoli pa nemiren, raztresen ali težje sledi pouku.
Eden od možnih, vendar pogosto spregledanih razlogov je lahko nekorigiran vid. Lahko gre za kratkovidnost, zaradi katere otrok težje vidi tablo, ali za težave pri gledanju na blizu, ki se pogosto pokažejo šele pri daljšem branju in pisanju. Z začetkom šolanja lahko takšne težave postanejo precej opaznejše kot v vrtcu.
Na katere znake bodite pozorni doma?
Otrok vam morda ne bo povedal, da slabše vidi, težave pa se lahko pokažejo v njegovih vsakodnevnih navadah. Pri branju lahko knjigo drži zelo blizu obraza, nagiba glavo, pogosto izgublja mesto v besedilu ali preskakuje vrstice. Pri domači nalogi lahko mežika ali si prekriva eno oko, po daljšem branju pa se začne pritoževati nad glavobolom, pekočimi ali utrujenimi očmi.
Opazite lahko tudi, da bere počasneje, se pri nalogah hitro utrudi ali se težje osredotoči. Nekateri otroci se začnejo izogibati dejavnostim, pri katerih potrebujejo natančen vid na blizu ali daleč, na primer sestavljankam, risanju, igri z žogo ali opazovanju oddaljenih predmetov.
Seveda posamezen znak še ne pomeni, da ima otrok težave z vidom. Lahko gre za utrujenost, pomanjkanje koncentracije ali drug razlog. Če pa se znaki ponavljajo, postajajo izrazitejši ali jih opazite več hkrati, je smiselno preveriti tudi otrokov vid.
Zasloni ali čas na prostem: kaj je pomembnejše za otrokov vid?
Z začetkom šole se običajno poveča tudi čas, ki ga otrok preživi pri delu na blizu – od branja in pisanja do uporabe tablic, računalnikov in drugih zaslonov. Pri dolgotrajnem gledanju na blizu otroci in odrasli manj pogosto mežikamo, zato se lahko pojavijo suhe, pekoče in utrujene oči.
Pri razvoju kratkovidnosti pa ni pomemben le čas pred zaslonom. Raziskave kažejo, da ima pomembno vlogo tudi čas, ki ga otrok preživi na prostem, zlasti izpostavljenost naravni dnevni svetlobi. Več časa na prostem je povezano z manjšim tveganjem za razvoj kratkovidnosti pri otrocih.
Zato zaslonov ni treba razumeti kot edinega »krivca«. Pomembno je predvsem ravnovesje med delom na blizu, odmori in časom na prostem.
Pri domačih nalogah in drugih dejavnostih na blizu naj otrok redno pogleda v daljavo in si privošči kratke odmore. Še pomembneje pa je, da ima vsak dan dovolj časa za igro in gibanje na prostem.
Kdaj je pravi čas za pregled vida?
Če opazite katerega od naštetih znakov, ni treba čakati na naslednji sistematski pregled. Smiselno je preveriti otrokov vid, ko se pojavijo težave ali opazite spremembe v njegovem vedenju pri branju, učenju ali drugih dejavnostih.
Tudi brez očitnih znakov je začetek šolskega leta primeren trenutek za razmislek o otrokovem vidu. Z več branja, pisanja in gledanja na tablo se lahko težave, ki so bile prej manj opazne, hitreje pokažejo.
Dober vid ni pomemben le zato, da otrok vidi tablo. Pomaga mu pri branju, pisanju, učenju, športu, igri in orientaciji v prostoru. Še pomembneje pa je, da mu omogoča samozavestno sodelovanje pri vsakodnevnih dejavnostih brez nepotrebnih ovir.
Če niste prepričani, ali vaš otrok vidi tako dobro, kot bi moral, je pregled vida preprost način, da to preverite – še preden začne vid vplivati na njegovo vsakodnevno delo in počutje.