Eden najučinkovitejših ukrepov za zdrave otroške oči ne stane nič: več časa na prostem. Otroci, ki redno preživljajo čas zunaj, imajo manjše tveganje, da bodo postali kratkovidni. To je danes pomembneje kot kdaj koli prej. V nadaljevanju preberite, katere vsakodnevne navade pomagajo in kaj storiti, če je otrok že kratkoviden.
Zdrave navade za vsak dan
Največ lahko naredimo s časom na prostem. Raziskave kažejo, da bivanje zunaj zmanjšuje tveganje za pojav kratkovidnosti pri otrocih. Cilj naj bo približno dve uri na dan. V eni od raziskav je že dodatnih 40 minut na prostem dnevno v treh letih zmanjšalo število na novo kratkovidnih otrok.
To ne pomeni nujno organiziranega športa. Štejejo tudi peš pot v šolo, igra na igrišču, sprehod po kosilu ali čas v naravi ob koncu tedna. Koristi ima tudi bivanje zunaj, kadar je oblačno.
Pri branju, učenju in delu z zasloni si lahko pomagamo s pravilom 20-20-2: približno vsakih 20 minut naj otrok vsaj 20 sekund pogleda v daljavo, vsak dan pa naj približno dve uri preživi na prostem. Knjiga ali zaslon naj bosta dovolj oddaljena od oči - praviloma vsaj 30 centimetrov - prostor pa dobro osvetljen. Če se otrok pri branju vztrajno sklanja vedno bliže, je to dober trenutek za odmor.
Zasloni brez prepiranja
Zasloni so del sodobnega otroštva, vendar ne smejo izpodriniti spanja, gibanja, igre in druženja. Pri predšolskih otrocih je smiselno prosti čas pred zasloni omejiti na največ eno uro na dan in vsebine, kadar je mogoče, spremljati skupaj z otrokom. Pri šolarjih so pomembnejši jasni, dosledni družinski dogovori kot ena sama številka.
Pomaga, če določite, kdaj in kje se naprave uporabljajo: ne pri obrokih, ne v postelji in ne tik pred spanjem. Dogovor praviloma bolje deluje, če ga otrok pomaga oblikovati. Pomemben je tudi zgled odraslih, saj otroci hitro opazijo, koliko časa sami preživimo s telefonom v roki.
Kaj storiti, če je otrok že kratkoviden
Na kratkovidnost pogosto opozorijo drobni znaki: otrok mežika, kadar gleda v daljavo, se približuje televiziji, težje prepisuje s table ali toži zaradi glavobolov. Ob takih znakih ga naročite na pregled vida, ne glede na to, kdaj je bil nazadnje pregledan.
Ker dioptrija pri otrocih pogosto najhitreje napreduje v prvih letih po pojavu kratkovidnosti, je zgodnje ukrepanje pomembno. Očala naj otrok nosi tako, kot predpiše očesni zdravnik. Očala oči ne »pokvarijo« — otroku omogočijo jasen vid pri učenju, igri in vsakodnevnih dejavnostih.
Poleg običajnih očal obstajajo možnosti za upočasnjevanje napredovanja kratkovidnosti: posebna očalna stekla, kontaktne leče za nadzor kratkovidnosti in kapljice z nizkim odmerkom atropina. Izbira je odvisna od otrokove starosti, dioptrije, hitrosti napredovanja ter njegovih navad, zato jo skupaj z družino določi očesni zdravnik.
Kontrole so pri otrocih s kratkovidnostjo pogosto potrebne na približno šest mesecev, vendar naj interval določi zdravnik. To je še posebej pomembno, kadar sta kratkovidna tudi starša. Cilj ni le oster vid danes, temveč čim manjša dioptrija v odrasli dobi, saj visoka kratkovidnost poveča tveganje za nekatere resne očesne bolezni tudi pozneje v življenju.